Avtor: wpy.adm26

Družbeni nauk Cerkve ni nič novega, nova pa je knjiga, ki družbeni nauk Cerkve predstavlja mladim. To je DOCAT, nekateri mu rečejo kar modri YOUCAT.

Prinaša navodila, kako živeti krščanstvo doma, v šoli, pa tudi v naravi, na internetu, v politiki in gospodarstvu. Skratka povsod. To niso zatežena navodila, nasprotno, so zanimiva, opremljena z norimi citati in zabavnimi ilustracijami. Se še vedno sprašuješ, zakaj bi potreboval navodila za uporabo vere? 

Kupil si nov strojček za pripravo sladoleda. Če slediš navodilom za uporabo, je precej verjetno, da boš kmalu lizal svoj sladoled. Če si ne vzamemo časa za branje navodil, že pri preprostih stvareh obstanemo na mestu. V verskem življenju, ki je zelo kompleksno (če že ne zakomplicirano), še toliko bolj potrebujemo (pozitivna!) navodila, da smo srečni kristjani. Pri verouku dobimo zelo malo prakse – zato je fino, da svoje krščanstvo gradimo na izkušnjah (= zapustimo svoj kavč in vero živimo).

Narejeno za mlade

Mladim je težko raziskovati stare stvari (kot so cerkveni dokumenti), brskati po nečem že ustaljenem … Navajeni smo novosti, vedno iščemo drugačno. Knjige iz zbirke YOUCAT odgovarjajo na potrebo mladega po nečem novem, drugačnem – po nečem, kar je del sodobnega sveta. Hkrati pa prinašajo staro, temeljno znanje, ki ga vsak kristjan nujno potrebuje, da lahko živi aktivno.

To-do v angleščini pomeni narediti, storiti – od tu tudi ime za DOCAT. Rumeni YOUCAT – katekizem je osnova, modri DOCAT je akcija. »Je nekakšno navodilo za uporabo, ki nam pomaga s pomočjo evangelija spreminjati najprej sebe, nato svoje bližnje okolje in na koncu celoten svet. Kajti z močjo evangelija moremo zares spremeniti svet … Spustite se v gibanje. Če boste mnogi skupaj delali, potem bo na svetu bolje in ljudje bodo čutili, da po vas deluje Božji Duh. In morda boste potem vi kot bakle, ki bodo tem ljudem osvetlile pot k Bogu,« v DOCAT-u zapiše papež Frančišek, ki kristjane vedno znova vabi, da si aktivno prizadevamo za drugačen, pravičnejši svet: »Kristjan, ki v teh časih ni revolucionar, ni kristjan.«

Vsako poglavje se zaključi z izborom pomembnih navedkov iz cerkvenih dokumentov, ki v očeh (mladega) človeka po predelanem celotnem poglavju zaokrožijo celoto. DOCAT-ov koncept vsakega poglavja gre torej iz prakse k dokumentom. Narobe svet? Sploh ne. Mladi danes namreč funkcioniramo točno tako – pomembno je to, kar vidimo, pomembno je doživetje: ali mi je všeč, je dovolj kul, da delim med prijatelje?

Dejaven človek se vedno vpraša: Zakaj?

Vero je nemogoče živeti brez hrepenenja po odgovorih. Ker pa je odgovore treba poiskati, prebirati cerkvene dokumente, razmišljati, povezovati … marsikdaj pristanemo na kavču, v svoji coni udobja. Če že sediš na kavču, potem vzemi v roke DOCAT, ki ti bo pomagal, da kavč kar se da hitro zapustiš in prevetriš svoje krščanstvo.

Tudi DOCAT deluje po sistemu vprašanje – odgovor (skupaj odgovori na kar 328 vprašanj).

Vsako poglavje se zaključi z izborom pomembnih navedkov iz cerkvenih dokumentov, ki v očeh (mladega) človeka po predelanem celotnem poglavju zaokrožijo celoto. DOCAT-ov koncept vsakega poglavja gre torej iz prakse k dokumentom. Narobe svet? Sploh ne. Mladi danes namreč funkcioniramo točno tako – ogromno energije vložimo v to, kar vidimo, pomembno je doživetje: ali mi je všeč, je dovolj kul, da delim med prijatelje? Šele nato raziščemo ozadje.

Osnova za nastanek knjige Youcat je Katekizem Katoliške Cerkve, katerega nastajanje sega v 80. leta prejšnjega stoletja. To je bil čas, v katerem je bilo v Cerkvi in družbi potrebno (po)iskati nove orientacije za pot v prihodnost. Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) in v spremenjenem kulturnem položaju mnogi ljudje niso več vedeli, kaj kristjani dejansko verujejo, kaj Cerkev uči in če sploh kaj more učiti ter kako se celota ujema s spreminjajočo se kulturo. Ali krščanstvo kot takšno ni zastarelo? Ali more biti človek danes razumno sploh še veren? – To so bila vprašanja, ki so si jih zastavljali tudi osebno verujoči kristjani. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) se je tedaj odločil za nekaj smelega. Sklenil je, naj škofje z vsega sveta skupaj napišejo knjigo, v kateri naj podajo odgovore na navedena in številna druga vprašanja. Nalogo usklajevanja dela škofov in skrb za nastanek knjige je zaupal takratnemu kardinalu Josephu Ratzingerju, sedanjemu papežu Benediktu XVI. Knjiga naj bi ohranila »staromoden« naslov Katekizem Katoliške Cerkve, po vsebini pa bi bila nekaj vznemirljivega in novega. Pokazala naj bi, kaj Katoliška Cerkev danes veruje in kako se more človek za vero (tudi) razumsko odločiti.

Ob nastanku Katekizma Katoliške Cerkve so se sodelujoči zavedali, da bo besedilo potrebovalo »prevode« v različne življenjske svetove, z namenom, da bi se njegovo sporočilo približalo ljudem v njihovem načinu mišljenja in spraševanja.

Na osnovi izkušnje svetovnih dnevov mladih v Rimu, Torontu, Kölnu in Sydneyju, kjer so se srečevali mladi z vsega sveta, je papež Benedikt XVI. zapisal: »Mladi hočejo verovati, iščejo Boga, ljubijo Kristusa in hočejo sopotništvo!« – V tem kontekstu je nastala zamisel za nastanek Katekizma Katoliške Cerkve za mlade, ki se je pod vodstvom dunajskega nadškofa kardinala Christopha Schönborna letos tudi uresničila.

Vsebina knjige

Youcat je podobno kot Katekizem Katoliške Cerkve napisan v obliki vprašanj in odgovorov, kar je sad stoletnih katehetskih izkušenj. Gre za odgovore na vprašanja kaj verujemo, kako obhajamo krščanske skrivnosti, kako imamo v Kristusu življenje, kako naj molimo. Številke ob vsakokratnem odgovoru se navezujejo na nadaljnje bolj poglobljene predstavitve v KKC (1997). Youcat je napisan v govorici, ki ustreza mladim. Obravnava celoto katoliške vere in je obogaten s fotografijami, strnjenimi navedki iz Svetega pisma, navedki svetnikov in učiteljev vere, pa tudi pisateljev, ki niso verujoči.

Namen knjige je pripomoči k temu, da bi se mladi poglobili v vsebino vere in jo spoznavali, kot tudi spodbuda, da bi osebno duhovno rasli.

Posebnosti slovenskega prevoda

Slovenski prevod se od ostalih nekoliko razlikuje in je poseben v tem, da so nekatere citate iz izvirnega besedila nadomestili s citati slovenskih pisateljev, pesnikov, duhovnikov in škofov. Slovenska izdaja je izvirna tudi v izboru slikovnega gradiva, saj je večina fotografij, razen petih, delo domačih fotografov. Fotografije so prispevali Alenka Bratuša, Danilo Jesenik, Sonja Kamplet Rotar, Brigita Klajnšek, Andrej Šauperl in Franc Zorec. Poleg navedenih so fotografsko gradivo posredovale tudi naslednje ustanove: karmeličanke iz Sore, Pastoralna služba Nadškofije Maribor in Nadškofijska Karitas Maribor.

Mlade kristjane izzivalna vprašanja vrstnikov presenetijo. Strah jih je pričevati (saj imajo premalo znanja).  Pogosto imajo slabo vest, ker se ne postavijo za Jezusa. Njihova dejanja so drugačna kot njihove želje.  – Vera se jim zdi nekaj zastarelega in omejujočega, hkrati pa čutijo, da je vseeno »nekaj na tem«, da je vera več kot tradicija. … Se tudi ti srečuješ z mladimi v birmanski ali mladinski skupini?

Srečanje mladinske ali birmanske skupine lahko s pomočjo DOCAT-a  naredimo izzivalno, polno znanja – pa ne tistega suhoparnega teološkega znanja, pač pa uporabnega, takšnega, ki bo mladim pomagalo zagovarjati verska stališča in zares živeti vero v družbi.

Preberi, kako lahko DOCAT zelo preprosto in učinkovito uporabiš pri birmanskih ali mladinskih urah.

O stranskih učinkih uporabe se pozanimajte pri svojem župniku ali spovedniku. Le še namig: blagih stranskih učinkov ni, evangelij in DOCAT vedno zadeneta na polno.

Nihče ne more poslušati evangelija, ne da bi bil družbeno izzvan. Z družbenim naukom so mišljene tiste izjave o družbenih vprašanjih, ki jih cerkveno učiteljstvo izraža že od časa okrožnice Rerum novarum papeža Leona XIII. naprej. Z industrializacijo v 19. stoletju se je pojavilo povsem novo socialno vprašanje. Večina človeštva ni bila nikoli več zaposlena v poljedelstvu, marveč v industriji. Takrat ni bilo nobene zaščite pri delu, ne zdravstvenega zavarovanja, ne pravice do dopusta, pogosto pa je obstajalo tudi delo otrok. Nastali so sindikati, da so se zavzemali za pravice delavcev. Papežu Leonu XIII. je bilo jasno, da mora reagirati z izrednimi ukrepi. V svoji okrožnici Rerum novarum je zarisal obrise pravičnega družbenega reda. Od takrat so papeži vedno znova reagirali na znamenja časa in v tradiciji Rerum novarum odgovarjali na posebej pereča družbena vprašanja. Izjave, ki so v teku časa nastajale, imenujemo družbeni nauk. Poleg stališč vesoljne Cerkve, torej učenj papežev, koncilov ali rimske kurije, sodijo k družbenemu nauku Cerkve tudi področna stališča, npr. besede o družbenem nauku kakšne škofovske konference.

 DOCAT je sodobna oblika družbenega nauka Cerkve, pripravljen je za mlade in je sad tega časa, načina življenja, iskanja odgovorov … Prepriča te, da zapustiš cono udobja in zaživiš na polno!

"To, čemur se vedno znova čudim, je: na svetu je več kot 30 milijonov zakonov, izpeljanih iz desetih zapovedi."
Albert Sscweitzer (1875–1965), misijonar zdravnik in Nobelov nagrajenec za mir

Sveto pismo je napisano zate. Lahko ga bereš in pri tem dovoliš, da Božja beseda postane beseda tvojega življenja. Pri tem ti lahko pomaga naslednjih deset pravil za branje. Beri Sveto pismo …

… in moli.

Biblija je Sveto pismo. Zato je dobro, da pred branjem prosiš Boga za njegovega Svetega Duha ter se mu po branju zahvališ. Kako lahko moliš? Začni preprosto s to kratko molitvijo: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119,105).

… in se pusti presenetiti.

Sveto pismo je knjiga, polna presenečenj. Četudi si nekatere pripovedi že slišal: daj jim še drugo priložnost. In tudi sebi! Sveto pismo ti kaže vse presegajočo širino in veličino Boga.

… in se veseli.

Sveto pismo je velika ljubezenska zgodba s srečnim koncem: Smrt nima nobene možnosti. Življenje zmaga. To veselo sporočilo najdeš vedno znova v vseh svetopisemskih besedilih. Išči jih – in se veseli, ko jih najdeš.

… in delaj to redno.

Sveto pismo je knjiga za tvoje življenje. Če vsakodnevno bereš iz nje, četudi je to le ena vrstica ali kratek odlomek, lahko spoznaš, kako dobro ti ta knjiga dene. Tako kot šport in glasba: le redna vadba omogoča napredek – in ko si že nekoliko utečen, postane vse skupaj resnično zabavno.

… in ne beri preveč.

Sveto pismo je ogromen zaklad. Podarjen ti je brezplačno. Ni ti treba takoj odpreti vsega. Beri le toliko, kot lahko dobro sprejmeš. Če te nekaj še posebej nagovori, si to zapiši in se nauči na pamet.

… in si vzemi čas.

Sveto pismo je prastara knjiga, ki je večno mlada in nova. Noče biti prebrana v eni sapi. Dobro je pri branju narediti premor. Tako lahko pri sebi razmisliš in začutiš, kaj ti želi Bog povedati. In ko enkrat prebereš celotno Sveto pismo, začni preprosto spet od začetka. V njem boš ponovno odkril povsem nove strani.

… in bodi potrpežljiv.

Sveto pismo je knjiga, polna globoke modrosti, občasno pa se zdi tudi nerazumljiva in tuja. V prvem trenutku ne boš razumel vsega. Nekatere stvari je mogoče razumeti le na podlagi časovnega konteksta ali zgodovinske situacije. Bodi potrpežljiv s seboj in s Svetim pismom. Če ti kaka stvar noče postati jasna, jo poglej glede na kontekst ali pa glede na druga mesta, kjer je obravnavana ista tema. Tvoje Sveto pismo ti ponuja veliko točk za pomoč.

… in beri ga skupaj z drugimi.

Z drugimi lahko podeliš, kaj ti pove Sveto pismo. To, kar v Svetem pismu odkrivajo drugi, pa lahko pomaga tebi, da ga boš bolje razumel. Če z drugimi govoriš o Svetem pismu, bodi pozoren na to, da v središču ostane Božja beseda in da je ne boste ubili z besedičenjem. Sveto pismo ni nikoli orožje proti drugim; je most za graditelje miru.

… in odpri svoje srce.

Sveto pismo je stvar srca. Kdor bere Sveto pismo, ne more ostati zgolj pri golem prebiranju. Bog bo odprl tvoje srce. Njegova beseda se bo pisala naprej v tvojem življenju in lahko jo obhajaš pri bogoslužju. Brati Sveto pismo z odprtim srcem – k temu si povabljen.

… in se odpravi na pot.

Sveto pismo je kompas tvojega življenja. Kaže ti smer, po kateri je treba hoditi. Sam hodiš po svoji poti življenja. A po njej ne hodiš osamljen. Pomisli na učenca iz Emavsa (Lk 24,13-35). Najprej nista spoznala Jezusa, ki ju je spremljal v njuni žalosti. Kasneje pa sta se spraševala: »Mar ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« (Lk 24,32)